IDRIJSKA ČIPKA (Idria lace)

Še ena  uresničena želja izpred mnogih let. Klekeljne vrtim že 8 let. Naučila sem se pa pri nunah. V Novem mestu so šolske sestre, ki imajo tečaje in so prave mojstrice v tem. Priznam, da sem v prvih štirih letih naredila največ izdelkov. Sama sebe nisem dohajala. Imam šest blazin (punkljev) , ki so bili polni vzorcev in vse sem istočasno delala. Temu se reče obsedenost. In res so me čipke čisto obsedle. Zbirala sem vzorce, jih kopirala, dobivala in razdajala.  Ampak tako to gre in to še vedno traja. Štirje fascikli in pol so čisto polni vzorcev.
 Je pa edina težava v tem, da si  je za izdelavo čipk  treba vzeti več časa kot za ostala ročna dela.Pol ure ne pomeni  nič. Pa hrbtenica trpi,... se da pomagati - elastičen steznik za zgornja vretenca, pa malo dobre volje. Ko pa snameš narejeno čipko iz blazine..neprecenljivo.
Moje čipke so ponavadi takoj romale v sliko ali pa v pladenj, ker se prti pri naši družini  ne obnesejo. (to se vidi tudi na sliki, ker svetloba in steklo naredita svoje)


 Prva dva poizkusna  izdelka - smreka in slonček  (tudi vogali so mi uspeli). Zadovoljna in sama pri sebi sklenila, da če sta mi uspeli  ti dve čipki, ni vrag da mi ne bi še katera. Presodite sami.



violinski ključ z zlato nitko


















Tudi črne čipke so lepe . Dober scrapbook papir za podlago, še kakšna malenkost, kot je ta papirnati metulj in okvir za sliko.





Vzorec rogljički (pečene je lažje narediti).



Imam pa še eno čipko, na katero sem še posebej ponosna. Slika je velika 70 cm v  dolžino in 50 cm v širino. Za izdelavo te čipke sem porabila več kot 400 ur. (delala sem jo 3 leta) Fotografija se mi nikakor ne posreči. Bo treba nabavit boljši fotoaparat, ker sedaj slikam kar z mobitelom. Potem pa jo objavim.